SLOVO

Po dveh letih skupnega druženja v šoli je prišel čas slovesa. Takole smo pripravili prizorišče naše razredne prireditvice in kmalu kmalu stoli niso več samevali ...

Učilnica se je napolnila z vznemirjenjem in radostjo, da je kar pokala po kotih. In zapeli smo veselih src.

Tako, kot pravi zadnja pesem: radi se imamo in tega ne more spremeniti nobeno slovo (in niti selitev na Mars, na primer). Srečno, vesele glavce, in hvala! Sicer se bomo pa še veliko srečevali, saj kolezijski hodnik ni ravno velikanski ... :)