V šolskem bazenu v Tivoliju smo si pridno nabirali plavalnega znanja. Kar 14 dni smo uživali življenje, kot ga živijo žabice, pupki, ribe, vidre, bobri, rakci in druge vodne živalice (plavalna kožica nam je že začenjala rasti). Tako življenje nam je bilo ZELO všeč! (Mi bi še, še, še...) Starši in učiteljice so nam na koncu z navdušenjem zaploskali, mi pa smo tam pod vodo pustili svoj strah in domov odnesli le priznanja in veliko veselja. Komaj čakamo, da bo spet kakšna prilika za skok v vodo!
Med bloki sredi Ljubljane stoji hiša s pisano vetrnico na strehi. Ne sega do oblakov in nima velikih težkih vrat z medeninasto kljuko, kot se za mogočne stavbe spodobi, in vendar je v njej vse polno nemajhnih reči - smeha, znanja, ljubezni, skrbi, vrišča, zaupanja, tišine...
Nekje sredi vsega tega smo mi, VESELE GLAVCE in naša vesela srca. Najbolj srečni smo, ko odkrivamo, kako se mešajo barve, ko čakamo, da pride sonce spet malo naokrog, ko kukamo skozi okno in oprezamo za obiskovalkami našega atrija - vranami, ko pocrkljamo svoje plišaste ponije, ko nas kakšna prava muca poliže po licu ali ko se čisto nepričakovano od nekod pojavijo bonboni...
Kdorkoli nas želi najti, nas spozna po zelo poskočnem koraku in širokem nasmehu (na nekaj stalnih zob še čakamo, vendar so že na poti).
V šolskem bazenu v Tivoliju smo si pridno nabirali plavalnega znanja. Kar 14 dni smo uživali življenje, kot ga živijo žabice, pupki, ribe, vidre, bobri, rakci in druge vodne živalice (plavalna kožica nam je že začenjala rasti).
Tako življenje nam je bilo ZELO všeč! (Mi bi še, še, še...) Starši in učiteljice so nam na koncu z navdušenjem zaploskali, mi pa smo tam pod vodo pustili svoj strah in domov odnesli le priznanja in veliko veselja. Komaj čakamo, da bo spet kakšna prilika za skok v vodo!
2 komentarja:
kako lepo je bilo na rolanju ko smo igrali hokej
KAKO LEPO SE IMAM V ŠOLI KI IMAMO PRIJAZNE OČITELJICE
Objavite komentar