ponedeljek, 22. september 2008

VRANI IZ NAŠEGA ATRIJA

Vsak dan 1. uro nam pred naš razred prideta v goste dve vrani (gospa in gospod Krakra, tako se nam zdi).

Temni, veliki, ponosni, radovedni... in mi pritisnemo svoje gumbkaste noske na okna in ju opazujemo. Počasi stopata po travi in majeta z glavo zdaj na levo, zdaj na desno. Brskata med svežimi bilkami za vranjimi dobrotami in če jima je vranja sreča mila, tudi kaj najdeta. Takrat sta s polnima kljunoma pravi važički! Zadnjič smo jima vrgli košček jabolka in eni od njiju je prav teknil.

Toda težko ju je ujeti na sliko. Ko odpremo okna, prav po vranje zakrakata, razširita svoja močna krila in čisto počasi odjadrata na streho bližnjega bloka. In mi jima lahko le pomahamo v pozdrav :)

Sicer pa se ju tudi takole lahko spravi na papir ;)

12 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Mi pa stanujemo v bližnjem "bloku" in ju tudi večkrat srečamo;) Mogoče sta to prav gospod in gospa Krakra ???

Anonimni pravi ...

Tudi k nam pridejo vrane, kakšna se kdaj usede tudi na ograjo balkona. Če pa pristane na strehi pa prav dobro poči. Mogoče sta tudi pri nas gospa in gospod Krakra ali pa njuni otroci.

tina pravi ...

Na parceli malce stran od nas pa domuje osel. Večino časa je sam, zato se veliko oglaša in otroci ga vsak dan množično opazujejo. Živali v naravi so veliko bolj zanimive, bolj živahne, kot v živalskem vrtu, kjer se samo dolgočasijo. Upam, da vam Veseleglavce v šoli ni dolgčas in da se boste pridno učili še naprej,

Tina (mamica od Ane).

Anonimni pravi ...

Ko smo ravno pri osličkih - že večkrat smo (no, predvsem moja malenkost) napeljevali našo ravnateljico Lidijo (ki ima zelooo rada živali), da bi v kotu atrija postavili hlevček, v njem pa bi živel osliček, ampak nas glede tega ne jemlje preveč resno (he he, saj res ne vem, kako bi to šlo, bilo pa fino, sploh so pa osli tako miroljubni). Kakorkoli - tudi brez oslička in hišice na drevesu se da kulsko preživeti dan v šoli, a ne?

tina pravi ...

Ideja z osličkom ni slaba, le ne vem kdo bi skrbela za njega med vašimi počitnicami. Že vem - vsak bi ga dobil domov za en dan in stvar bi bila rešena.
Hišica na drevesu pa se mi zdi tudi dobra ideja. Z malo dobre volje bi se dalo vse urediti.

Lep dan in bodite pridni, Tina.

Anonimni pravi ...

Lahko še malo positnarim naši Lidiji... :-)

Unknown pravi ...

Jaaaa, jaz bi tudi oslička in hišico. In ko gre šola na počitnice, damo oslička na... počitnice :o).

Anonimni pravi ...

Glede na to, da je naša ravnateljica praktično vse počitnice v šoli, hranjenje niti ne bi bil tak problem :)

Anonimni pravi ...

P.s.:
Morda se mi samo zdi, ampak - da nismo odrasli še bolj navdušeni nad vso zadevo kot ta mali??

Anonimni pravi ...

Ta vikend se zame ni začel prav dobro, ker sem danes zbolela. Bila sem pri zdravnici in ugotovila je, da imam močen prehlad. Za vikend bom počivala in upam, da bom v ponedeljek polna moči za izlet v Tamar (se ga že zelo veselim).

Pozdrav vsem Veselim glavcam, bolnica Ana.

tina pravi ...

Ja, mislim, da smo mamice res bolj nore na idejo o osličku in hišici, kot otroci. Če je pa ideja tako zanimiva, da bi bila izvedba prav zabavna.

2.B pravi ...

Draga Ana, seveda upamo, da boš v ponedeljek z nami :) Prav vsi se izleta h-u-d-o veselimo!

Ja, za nekatere ideje se je vredno boriti :-)
In potem bi bili edina šola z osličkom in hišico na drevesu (na svetu?)