Kako preživeti skupni čas lepo in dobro? Da bomo veseli zapustili ta naš skupni prostor in se naslednji dan radi vrnili nazaj? 
Popolnoma jasno nam je, da se moramo truditi biti potrpežljivi in prijazni drug z drugim, da moramo spoštovati drug drugega, upoštevati šolska, razredna pravila, si pomagati...
... pa vendar je včasih tako težko ravnati v skladu s tem. Kako naj človek ostane miren, ko te sošolec divje pohodi (nalašč ali ne - boli kot strela!), ko že vsi razumemo, kako se sešteva s prehodom in bi radi računali naprej, učiteljica pa še vedno nekomu razlaga in razlaga..., ko je skakanje v koloni preprosto tisočkrat zabavneje kot stanje pri miru (in to eden ZA drugim, lepo vas prosim), ko je ideja, ki nam je ta hip padla na pamet, tako dobra, da jo moramo vendar povedati na glas TAKOJ in niti sekunde pozneje (a sošolka govori? ja pa njena misel je ja čisto brezveze!)...
In zato je za nas vsak dan nov izziv. Želimo si odrasti v strpne ljudi, ponosne nase in razumevajoče do drugih.
Prav vsak od nas je majhen, svoj, zanimiv in poseben kamenček v tem prostoru in času (mamice in očki to že iiiitak vejo, a ne?). Vsak sije s svojim žarom in prav zaradi te različnosti je svet bogat in zanimiv in lep.
In ko bomo enkrat veliki, bomo do teh spoznanj pomagali tudi svojim otrokom in oni njihovim... In potem naj še kdo reče, da življenje ne more biti čudovito! (ali vsaj skoraj čudovito :)
12 komentarjev:
Ko smo risali šolska pravila mi je bila najlepša tista, ki jo je narisala Nina Tepina.
Jutri se vrnem v šolo in komaj čakam, da gremo na izled.
Skoraj skoraj se že vidimo :)
Žal jaz nisem še zdrava. Namesto, da bi šla z vami na izlet moram k zdravniku. Uživajte.
:(
Mi smo se imeli pa suuuuuper! Kmalu na blogu... Poljubček od vseh nas!
Danes sem šla k zdravnici. jutri me sigurno še ne bo v šolo. V sredo pa se mogoče vidimo, če bodo zdravila prijela in se bom bolje počutila.
Tudi moj "bacilčkasti" poljubček vsem vam!
Vsi ti majhni kamenčki so si tako različni, pa vendarle vsak zase zelo zanimivi in vsi skupaj tvorijo še posebej pestro in polno prijateljske ljubezni celoto.
Glede na to, da so res največ svojega dnevnega časa v šoli, lahko zaslugo pripišemo najboljšim učiteljicam (Nelly, Bernarda, Senta, Maja, ... in še vsem ostalim na OŠ KULezija).
Ah, sploh ne dvomim da tile naši mali kamenčki ustvarjajo skupaj najlepšo celoto, še posebej, ko je vsak kamenček prežet z mavričnimi barvami...
Enkrat oranžna, drugič indigo modra, tretjič zelena in rdeča...in že veš kaj se dogaja v teh srčkih.
Zato smo pa tu, da jim pomagamo, stojimo ob strani in smo zanje...vedno in povsod.
In ko se mavrične barve združijo skupaj...
Je: neprecenljivo.
Objemček vsem :)
Ampak včasih človek na take reči pozabi... In potem se mora malo spomniti (ali pa spomniti drugega, da ga spomni nazaj... :)
Pozdravljamo našo bolnico Ano! Danes smo jemali črko A in smo ji v mislih pod sončnim nebom poslali pozdrav.
Zdaj pa vem kaj mi je pomagalo, da sem se bolje počutila... VI!!! Res hvala vam, vendar mene bolezen kar noče zapustiti, zato me še ne bo. Jutri še zadnjič vzamem zdravilo pa bomo videli kaj bo.
Vse vas že zelo pogrešam in si želim, da bi se čim prej vrnila med vas!
Sončni (pa čeprav samo skozi okno) pozdrav!
všeč mi je kadar je v razredu vse tako kot je prav
Nas je že več :)))
Objavite komentar