V novem letu smo medse dobili novo sošolko Mašo, ki smo se je seveda nadvse razveselili. Upamo, da ji bo z nami fajn in oh in sploh... in še boljše :) Dobrodošla med nami, draga Maša!
In kar takoj je morala z nami na sankanje. Po razredu. Kajti...
...zunaj je šel ves sneg v franže... :(
Ampak upanje umre zadnje in mi čakamo na novega =)
Med bloki sredi Ljubljane stoji hiša s pisano vetrnico na strehi. Ne sega do oblakov in nima velikih težkih vrat z medeninasto kljuko, kot se za mogočne stavbe spodobi, in vendar je v njej vse polno nemajhnih reči - smeha, znanja, ljubezni, skrbi, vrišča, zaupanja, tišine...
Nekje sredi vsega tega smo mi, VESELE GLAVCE in naša vesela srca. Najbolj srečni smo, ko odkrivamo, kako se mešajo barve, ko čakamo, da pride sonce spet malo naokrog, ko kukamo skozi okno in oprezamo za obiskovalkami našega atrija - vranami, ko pocrkljamo svoje plišaste ponije, ko nas kakšna prava muca poliže po licu ali ko se čisto nepričakovano od nekod pojavijo bonboni...
Kdorkoli nas želi najti, nas spozna po zelo poskočnem koraku in širokem nasmehu (na nekaj stalnih zob še čakamo, vendar so že na poti).
9 komentarjev:
Čakamo, pa čeprav je ravnateljica obljubila hišniku, da ne bo več snežilo in da zagotovo ne bo treba več "kidati"...
pozor, pozor....
ravno povedali po radiu...
jutri bo sneeežilo!!!!
pa pojutrišnjem tuuuuud!
:))
(predvidevamo, da hišnik ne bo vesel...)
V ATRIJU JE BILA CELA POPLAVAAAAAAAA!
PO RAZREDU SO SPRAŠEVALI ČE IMA KDO MOGOČE KOPALKE***
a bi si upali? ;o)))
A bi nam odrasli pustili, da si upamo? =)
hmmm, do prvega členka mezinčka...
:)
patricija in nežka poznata mašo. patricija je poznala mašo iz vrtca nežka pa iz baletne šole***
Danes je bil spet dan za hišnika :P
Objavite komentar