Na potovanju med umetninami smo spoznali, kako so se igrali otroci pred desetletji, zasneženo jutro, berača in njegove zvončke, macesen, ki je segal skozi vsa nadstropja do neba (tako predvidevamo), tipali smo debla in se odločali, s čim bi naslikali grobe površine in s čim gladke... Za oljne barve pa smo pogruntali, da pol smrdijo in pol dišijo :)
Preden smo tudi sami stopili v čevlje umetnika, smo zelo zbrano prisluhnili navodilom.
Stojala s slikarskimi pripomočki pa so že čakala na nas... Ob pogledu na vse pisano, ki se je ponujalo pred nami, je prav vsakemu zatrepetalo srce.
Hitro smo skočili v predpasnike in halje, drug drugemu zavezali mašnice in že se je začelo.
Zakadilo se je izpod čopičev in lopatk...
...in že so drveli čez bele površine ter za sabo puščali barvne sledi.
In ko orodje ni bilo dovolj, je na pomoč priskočil še jeziček.
Na listih so se kmalu prikazale smreke, breze, hrasti...
...ali pa drevesa, kakršnih drugi še ne poznajo, mi pa prav dobro.
Ena so bila cela - od korenin do vršičkov krošenj, drugim so se videla le debla...
... spet tretja so rasla v paru (ker je v dvoje pač vedno lepše :)
In ko smo na koncu tudi vse prav pridno pospravili, nas je voditeljica zelo pohvalila. Naši izdelki so jo navdušili.
Delo nas je izčrpalo in lačni smo komaj komaj še uspeli pozirati pred Robbovim vodnjakom pod mogočno stekleno streho. Ko dežuje in čez nebo sekajo strele, mora biti tu naravnost fantastično.
8 komentarjev:
To je bilo pa čisto zares. Videti ste kot pravi slikarji. Kje bomo pa lahko videli vaše umetnine?
Zaenkrat še čakajo na polici v Narodni galeriji, saj smo jih pustili tam na sušenju... Bomo pa obvezno naredili razstavo, ko jih prinesemo v šolo :)
Naslikali smo razpackane slike in smo tudi videli drevo macesen. Stalo je na ogledalu in tudi pod stropom je bilo ogledalo, zato je izgledalo, da sega iz kleti do strehe. Poslušali smo zvonček po radiu in gledali sliko, na kateri je bil berač, ki je igral na zvončke za denar.
Spet smo šli v Narodno galerijo! Super je bilo gledanje slik in tudi slikanje. Pa tudi lepo je bilo, ko smo iskali slike. Narodna galerija je zelo velika. Ogromna, da se lahko v njej izgubiš. Na koncu sem tako prala čopiče, da sem se zmočila do komolcev. No, pravzaprav sem bila najprej napacana do komolcev. Všeč mi je bilo, ko so bila po tleh ogledala in smo hodili mimo. Takrat sva se s Patricijo pogovarjali o kužkih.
meni pa je bila lepa od lukata risba
luka je zelo hitro začel slikati svojo sliko kaj ne ana?unditi
v narodni galeriji mi je bilo najbolj všeč ko smo slikali nežkina risba mi je bila pa še posebaj všeč:)
Meni JE BILA OD LUKATA SLIKA VSEC IN OD DRUGIH.HANA UMEK.
Objavite komentar