SONČNI TIVOLI

Ker nam je izlet na Unec padel v vodo (dobesedno), smo prav na hitro sprejeli odločitev, da se sprehodimo v Tivoli in koncu šolskega leta primerno preživimo zadnji petek v tem letu v družbi sošolcev in učiteljic.

Prva stvar v parku je bila seveda kratek počitek z majhnim okrepčilom. Nato pa se je igra lahko začela :))

Kadar ni vlaka, smo kaj lahko kakšna majhna vesela lokomotiva tudi sami.

Prazna pot, bujno zelenje, veter v laseh in ptice... je lahko še kaj lepšega? V takih trenutkim smo neulovljivi.

Od višine se nam prav nič ne zvrti ;) Še sami ne vemo, kdaj se na takih brveh spremenimo v gusarje, Tarzane in bežeče princese...

V troje je vsaka zabavna stvar trojno zabavna!

Če bo drugo leto plezanje po vrveh med nalogami za športno značko, imamo mi medaljo že v žepu!

3, 2, 1, 0... leteči krožnik je vzletel.

Le hitro, če ne te poje krokodil!

Pa še nagradno vprašanje: Kdo stoji na dnu tobogana?

Ko bomo veliki, bomo raziskovalci. (Ali pa mogoče prodajalci balonov.) Vsekakor so skrivne potke nekaj najboljšega na svetu!

Bolj zavit je tobogan, bolj zavite so naše misli. In to je super! (Dopuščamo možnost, da odrasli tega ne razumejo.)

Za gugalnice se je treba zmeraj boriti. Tokrat sta imela največ sreče Matej in Urban.

Z vrtiljakom je nekaj podobnega kot s toboganom. Bolj se vrti, bolj... (beri dva odstavka nazaj :)

Sonce je močno bleščalo. Ampak za vožnjo z motorjem na vzmeti mižanje sploh ni problematično. Nasprotno - prav paše!

Se lahko tak potep konča kako drugače kot s sladoledom? Kepice so bile XXL velikosti, ampak naši trebuščki so vse z veseljem pospravili. (Poskušajte to čimprej pozabiti, če ne kmalu, pa vsaj do kakšne velike porcije grahove juhe ;)

Bil je prelep dan!